Osebna varovalna oprema služi delavcu za zmanjšanje tveganja nastanka poškodb in okvar zdravja, ki izvirajo iz nevarnosti delovnega mesta.

Kaj je podlaga za uporabo osebne varovalne opreme? Predvsem zakonodaja in sicer Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, št. 89/99; in 39/05). In seveda ocena tveganja za varnost in zdravje pri delu, kjer se na podlagi nevarnosti določi kakšna OVO je ustrezna.

Industrijske varovalne čelade zavarujejo glavo pred padajočimi predmeti ali pred udarci pri delu v rudnikih, na gradbiščih, v železarnah, kamnolomih, pri izkoriščanju gozdov in naftnih vrelcev; pri miniranju, gašenju požara, graditvi ali popravilu jeklenih in drugih konstrukcij, ter postrojev, pri nakladalnih – razkladalnih delih; zavaruje glavo pred udarcem ob obok – strop in druge predmete v podzemeljskih prostorih.
Industrijska varovalna čelada, ki je bila načrtovana in izdelana za varovanje pred nevarnostmi električnega toka, varuje tudi pred udarom električnega toka pri naključnem dotiku z električnim vodom.
Izdelujejo tudi čelade, ki so bile načrtovane in izdelane za uporabo v visokotemperaturnih okoljih, katerih učinki so primerljivi s tistimi pri temperaturi zraka 100 0C ali več in za katera je lahko značilna prisotnost infrardečega sevanja, plamenov ali večjih količin staljene kovine.

Čelada naj bo dovolj velika, tako da varuje senca ter male možgane in se oprime glave, ne glede na gibanje delavca. Skrbeti moramo, da je prostor med zgornjim delom čelade in glavo zračen, pozimi pa je priporočljivo, da nosimo pod čelado kapo. Čelada mora imeti obliko, ki v čim večji meri odvede nanjo delujočo energijo. Varnostni učinek pri čeladi je tem večji, čim večja je razdalja med lupino in notranjo stranjo čelade z vložkom, ker ta razdalja služi za pot, v kateri se duši energija. Ta razdalja je ob straneh največ 15mm, na vrhu (nad glavo) pa največ 40mm.

Material, iz katerega je izdelana čelada, je v zadnjih letih izključno plastična masa. Konstrukcija čelade je taka, da zgornji del čelade prenaša dinamično in statično obremenitev. Udarec nanjo se porazdeli po smeri in površini, tako da je pritisk na enoto površine glave manjši kot brez čelade. Če je bila čelada izpostavljena močnemu udarcu, jo je potrebno zamenjati, pa čeprav poškodbe niso vidne.

Na industrijski čeladi se ne sme uporabljati premazov, topil, lepil in samolepilnih etiket, razen če to dovoljuje proizvajalec.

Vprašanje uporabe ali neuporabe čelade na delovnem mestu je žal večno, kar je razvidno iz številnih poškodb glave, kot tudi iz letnih poročil inšpekcije dela. Predvsem na delovnih mestih, na katerih je uporaba obvezna ves delovnik, prihaja do številnih kršitev.
Redno nošenje čelad dosežemo tudi s trajnim poučevanjem in opozarjanjem na nevarnost. Samo s prisilo in grožnjami nam tega ne bo uspelo doseči, predvsem je potrebno povečati motivacijo za nošenje čelad.
Najpomembnejša je zavest o nevarnosti na delovnem mestu in prepričanje, da je za varno, zdravo ter uspešno delo uporaba osebne varovalne opreme potrebna.

Primeri iz prakse:

• Minulo leto se je delavec Acroni-ja z glavo udaril ob zapenjalo za nerjavne plošče v lužilnici. Delavec pri delu ni uporabljal čelade, sledila je poškodba glave (velja omeniti, da je sledil disciplinski ukrep).
• Nekaj let nazaj se je v hali Bluming-Štekel zgodila težka poškodba glave. Ko je delavec, nepravilno zapenjal breme z verigo, se je le ta odpela ter delavca udarila po glavi, delavec ni uporabljal varovalne čelade.
• Na mostnem dvigalu je žerjavovodja uporabljal pručko kot pripomoček za odpiranje vrat. Ko je le-ta odhajal iz kabine, se je ponesreči spotaknil ob pručko, kar je povzročilo padec pručke iz žerjava. Spodaj se je nahajal delovodja, ki je uporabljal varovalno čelado. Posledica rahla bolečina v vratu, brez poškodbe glave!

VARNOST JE V GLAVI, kaj to pomeni? DA je potrebno nositi varovalno čelado in bomo varni? Verjetno je to še premalo, je pa začetek.